Gregor Koporec, predrazvoj elektronike

Od štipendista družbe Gorenje, ki je za svoje magistrsko delo prejel Prešernovo nagrado, do doktorskega študenta v predrazvoju na oddelku Elektronike. V prvem letu na delovnem mestu v Gorenju je Gregor sodeloval pri razvoju virtualnega hladilnika, trenutno pa se ukvarja z razvojem inteligentnega sistema za prepoznavo objektov v gospodinjskih aparatov. Zanimajo ga algoritmi umetne inteligence.

Gregor Koporec je bil v Gorenju vključen v projekt razvoja virtualnega hladilnika, ki je bil predstavljen na NT Konferenci 2017 v Portorožu. O tem je povedal:  

Gregor: Razvoj virtualnega hladilnika je bil velik izziv in pomemben projekt v Gorenju. To je bila tehnično zelo zahtevna naloga, saj smo na Hololens očala 'namestili' realističen 3D model hladilnika. Sedaj lahko uporabniki skozi očala za obogateno resničnost vidijo oz. gledajo v Gorenjev hladilnik v naravni velikosti. Očala, ki jih uporabljamo v Gorenju, sedaj zaznavajo tudi geste, zato lahko v AR odpiramo vrata in predale v hladilniku, premikamo živila ali pa izberemo določene recepte.

Področje računalniškega vida si sicer raziskoval že v času študija ...

Res je in zelo sem ponosen na svoje magistrsko delo z naslovom Kvantitativno brezkontaktno merjenje energijske porabe iz videa in 3D slik, ki je bilo leta 2017 nagrajeno s fakultetno Prešernovo nagrado. V tem magistrskem delu gre za obsežne raziskave na področju računalniškega vida in merjenja energijske porabe v športu, ki je v  športu zelo pomembno, vendar so številne metode dokaj neprimerne, saj omejujejo športnikovo gibanje. Z našimi raziskavami pa smo pokazali, da lahko s kamero zelo dobro ocenimo energijsko porabo.

Trenutno si sicer doktorski študent in posvečaš se zelo zahtevnemu področju, konkretno inteligentnim sistemom za prepoznavo objektov. Kaj ti sicer predstavlja največji izziv in kaj te še posebej zanima?

Zelo se zanimam za razvoj naprednih algoritmov umetne inteligence. Gre za zahtevno področje, na katerem pa zelo uživam, saj so mi všeč izzivi, ki jih prinaša razvoj novih, naprednih, visoko tehnoloških rešitev.

Pomembna je širina znanja. Inženirsko znanje je le osnova za inovativnost.

Kaj pa je po tvojem mnenju potrebno za uspeh na področju razvoja elektrinike?

V prvi vrsti je pomembna širina znanja. Strojni vid, na primer, je zelo interdisciplinarno področje. Inženirsko znanje je tako le osnova za inovativnost. Pomembna je tudi odgovornost do lastnega dela, saj gre za zahtevno področje. Poleg tega moramo imeti podjetniško žilico, saj ni vsaka rešitev nujno najboljša rešitev. Upoštevati moramo še finančne, časovne in materialne okvire, ki so na voljo. Vse to pa nima nobene teže brez izkušenj in ekipnega dela. Z izkušnjami tako lahko bolj intuitivno pristopamo k problemom, z ekipnim delom pa probleme rešimo hitro in učinkovito.

---

Gregor Koporec je študiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Po študiju Avtomatike na prvi bolonjski stopnji in specializaciji za slikovne tehnologije na drugi stopnji, Gregor trenutno nadaljuje študij na doktorskem programu Elektrotehnika. Glavna tema študija je kognitivna relevanca pri detekciji objektov z nevronskimi mrežami v računalniškem vidu.