Petek, 23. februar 2018, Velenje

Odziv uprave Gorenja na napoved stavke

Odziv uprave Gorenja na napoved stavke
Uprava Gorenja je bila 22. februarja 2018 obveščena, da reprezentativni sindikat SKEI Gorenje za 14. marec 2018 načrtuje opozorilno stavko. Razlog za stavko je odpoved podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo je sprejela uprava Gorenja in ki je začela veljati s 1. februarjem 2018. Čeprav v upravi spoštujemo pravico zaposlenih do stavke in bomo organizatorjem omogočili, da te pravice uveljavljajo v skladu z veljavnimi predpisi, hkrati ocenjujemo, da je stavka povsem nepotrebna in neupravičena. V dosedanjih pogajanjih za celovito prenovo kolektivne pogodbe smo namreč dosegli
velik napredek, uprava pa je pripravljena na pogajanja in iskanje kompromisa.
Tudi zato smo takoj po odpovedi kolektivne pogodbe Gorenja sindikat pozvali k nadaljevanju pogajanj in iskanju poti do oblikovanja nove, celovito prenovljene kolektivne pogodbe, ki bo primerna današnjim razmeram v družbi in na trgu. Dosedanja Gorenjeva podjetniška kolektivna pogodba iz leta 1991 je nastala v povsem drugačnih okoliščinah in je zato nujno potrebna prenove. Obenem je odpoved podjetniške kolektivne pogodbe legitimna in zakonita poteza katerekoli pogodbene strani – tako delodajalske kot delavske – njena odpoved pa zaposlenim v tem trenutku ne jemlje nikakršnih pravic. Pogodba je namreč kljub odpovedi veljavna še 6 mesecev in še nadaljnjih 12, če v vmesnem času ne bo podpisana nova podjetniška kolektivna pogodba. Pravice zaposlenih tako ostajajo nespremenjene do avgusta 2019.

In teh pravic ni malo. V Gorenju delavcem zagotavljamo za okoli desetino višje plače od panožne kolektivne pogodbe, za kar dve tretjini je višji letni dodatek na delovno dobo in stalnost. Poleg tega s podjetniško kolektivno pogodbo zaposlenim omogočamo preventivne zdravstvene preglede in terapije na stroške delodajalca, sofinanciramo športno dejavnost v okviru športnega društva, kulturno udejstvovanje, dodatno izobraževanje ter sofinanciramo dodatno pokojninsko zavarovanje. Za delavce z najnižjimi prihodki celo v celoti. In večine teh pravic se delodajalska stran v pogajanjih ni dotikala temveč jih je želela, čeprav kot nadstandardne predstavljajo velik strošek za delodajalca, ohraniti v enakem obsegu, kot doslej. 

Kljub pripravljenosti uprave, da s konstruktivnim socialnim dialogom najdemo rešitev ter pogajanja premaknemo z mrtve točke, na kateri so obstala po skoraj dveh letih, smo zdaj v nenavadni situaciji. Običajno ob odpovedi kolektivne pogodbe sindikalna stran z zaostrovanjem razmer – denimo napovedovanjem stavke – delodajalsko stran prisili k pogajanjem o sprejemanju nove kolektivne pogodbe. V Gorenju pa so razmere obrnjene. Uprava namreč ponuja pogajanja in k njim poziva, sindikalna stran pa je tista, ki pogajanja zavrača in razmere zaostruje ter od uprave zahteva, da do 14. marca prekliče odpoved kolektivne pogodbe. 

Uprava kljub ultimatu ne bo preklicala odpovedi kolektivne pogodbe. Kot smo že večkrat pojasnili, korak nazaj na točko, s katere se dve leti nismo premaknili, za nas ni prava smer za zagotavljanje prihodnjega razvoja Gorenja. Pravi korak za nas je korak naprej, to je nadaljevanje pogajanj na dobri osnovi, ki so jo v letih socialnega dialoga postavili pogajalci, ter hitrejše iskanje rešitve za sprejem celovito prenovljene kolektivne pogodbe. Gre namreč za prihodnost Gorenja, za zagotavljanje njegovega dolgoročnega stabilnega razvoja in ohranitev delovnih mest. Za to potrebujemo kakovostno osnovo, celovito prenovljena kolektivna pogodba pa bi bila pomemben korak v to smer. Pomembno je, da se prav vsi deležniki v Gorenju zavedamo svoje odgovornosti pri zagotavljanju kakovostne prihodnosti za podjetje ter ustreznih strateških in poslovno-finančnih razmer v družbi in Skupini. Vse naše poteze imajo namreč dolgoročne učinke, ki jih bomo neodvisno od morebitnih kratkoročnih koristi ali interesov čutili še leta in desetletja.