Petek, 2. april 2010, Beograd, Srbija

Gorenje na konferenci Zelena Srbija

Maja 2009 je bil v Srbiji sprejet paket ekoloških zakonov, ki urejajo ravnanje z odpadki in embalažo ter odpirajo nove priložnosti za investicije v predelovalno dejavnost in dejavnosti na področju ekologije v Srbiji. Na konferenci Zelena Srbija, ki je potekala v sredo, 31. marca, v Beogradu, so se predstavila tudi podjetja Skupine Gorenje, ki delujejo na področju ekologije.

Gorenje je bilo glavni sponzor omenjene konference, ki jo je organiziralo podjetje Business Info Group ob podpori srbskega ministrstva za okolje in prostorsko načrtovanje. Na konferenci so bili predstavljeni različni projekti s področja zaščite okolja, ravnanja z odpadki, recikliranja, energetske učinkovitosti ter načini njihovega financiranja.

Jure Fišer, direktor Gorenjevega podjetja za ravnanje z odpadki Surovina, ki je na konferenci predstavil dejavnosti na področju ekologije v Gorenju ter izzive in priložnosti na srbskem trgu Srbsko tržišče je ob tem dejal: »Srbsko tržišče je zelo perspektivno za razvoj na področju ravnanja z okoljem, uvajanja novih tehnologij skladno z zahtevami IPPC direktive ter zahtev ravnanja z odpadki.« Mag. Vilma Fece, direktorica Varstva okolja ter varnega in zdravega dela v Gorenju, pa je predstavila sistem celovitega upravljanja z okoljem v Skupini Gorenje.

Na konferenci, ki se je je udeležilo okrog 160 predstavnikov lokalnih skupnosti, državne uprave, državnih in lokalnih ekoloških skladov, bank, javnih komunalnih podjetij in industrije, smo uspešno predstavili sedem Gorenjevih podjetij s področja ekologije: Surovina, Kemis, Erico, Publicus, Zeos, EnviTech ter Econo. Dve podjetji iz Skupine Gorenje si že utirata pot v ta segment in skrbita za pozicioniranje na trgu: Kemis Valjevo, ki je prejšnji teden pridobilo dovoljenje za ravnanje z nevarnimi odpadki v Srbiji, ter podjetje za projektiranje in svetovanje na področju ekologije EnviTech.

S 1. aprilom letos so v Srbiji uvedli ekološko takso za električno in elektronsko opremo, baterije, akumulatorje, odpadna olja in izdelke, ki vsebujejo azbest. Višina takse je odvisna od vrste in teže odpadka ter stroškov recikliranja. Taksa za velike gospodinjske aparate kot so štedilniki, hladilniki znaša 30 srbskih dinarjev za kilogram odpadne opreme, za male gospodinjske aparate, sesalce, televizorje in računalnike 60 dinarjev za kilogram odpadka ter monitorje 90 dinarjev. Kot zanimivost lahko dodamo, da je po podatkih Eurostata v letu 2008 vsak državljan Evropske unije v povprečju ustvaril 524 kilogramov komunalnih odpadkov, vsak Slovenec pa nekaj manj in sicer 459 kilogramov. Največ komunalnih odpadkov na osebo ustvarijo na Danskem in sicer 802 kilograma, najmanj v EU pa Čehi, 306 kilogramov.