Četrtek, 28. maj 2009, Velenje

Pozitivni denarni tok, rast tržnih deležev in ohranjanje delovnih mest

Skupina Gorenje z močnim zniževanjem obsega poslovnih aktivnosti deli usodo podjetij v panogi gospodinjskih aparatov. Konsolidirani prihodki od prodaje so v prvem četrtletju znašali 286,613 milijona evrov in so 5,6 % nižji kot v enakem obdobju lani. Za nevtraliziranje negativnih učinkov krize so vse aktivnosti v letu 2009 osredotočene na tri cilje: zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest.

V letu 2009 svetovno gospodarstvo doživlja največji pretres v svoji zgodovini. Tudi Gorenje se v zadnjih dvajsetih letih s takšnimi pogoji poslovanja ni srečalo. Da bi se zoperstavili krizi, so v Gorenju letos vse aktivnosti osredotočili na tri cilje: zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. Skupina Gorenje z močnim zniževanjem obsega poslovnih aktivnosti deli usodo podjetij v panogi gospodinjskih aparatov. Konsolidirani prihodki od prodaje so znašali 286,613 milijona evrov in so 5,6 % nižji kot v enakem obdobju lani. Največji delež k znižanju je prispevala prodaja v Ukrajini, na Hrvaškem, Rusiji in Romuniji, ki jih zaznamuje tudi slaba likvidnost in povečano kreditno tveganje. Nasprotno pa so rast tržnih deležev in ekonomije obsega krepili v Nemčiji, Avstriji, Srbiji in na Češkem. Zmanjšanje obsega poslovnih aktivnosti zaradi strukturnih sprememb izdelkov in zniževanje zalog sta vplivala na poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo, ki je znašal 7,1 milijona evrov. Tehtnica povpraševanja se je močno nagnila v prid cenovno ugodnejših izdelkov, čemur v Gorenju prilagajajo ponudbo. S programskega vidika pa je največje znižanje prihodkov od prodaje dosegel program hladilno-zamrzovalnih aparatov, sledil mu je program kuhalnih aparatov, ki pa je v začetni fazi predstavitve nove generacije kuhalnih aparatov na trg. Tovarni hladilnikov in zamrzovalnikov v Srbiji in štedilnikov Mora na Češkem sta v prvem četrtletju poslovali pozitivno. Prav tako je nad pričakovanji poslovala lani prevzeta nizozemska družba Atag. Na slabitev dobičkonosnosti – izguba v prvem četrtletju je znašala 14,74 milijona evrov - je vplivala predvsem prehodna neprilagojenost procesne strukture in njenih stroškov na znižani obseg prodaje (stroškov storitev in stroškov dela), zaostajanje znižanja stroškov materiala glede na padec prodaje (poraba zalog surovin in materiala, vrednotenih po višjih cenah, kot veljajo trenutno na trgu) in slabšanja pogojev v finančnem delu poslovanja (stroški financiranja, zavarovanj).

Ker se bodo pozitivni učinki ukrepov zniževanja stroškov materiala, storitev in dela torej v rezultatih poslovanja poznali šele od drugega četrtletja dalje, je uprava napovedala pozitiven razvoj rezultata v prihodnjih mesecih z osredotočanjem na zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. V Gorenju še s posebno pozornostjo obravnavajo stroške dela, saj so se že v začetku krize zavezali, da bodo uporabili vse možnosti za ohranitev produktivnih delovnih mest. Verjamejo namreč v kapital znanja in pripadnosti zaposlenih, ki ga bodo še kako potrebovali, ko se bodo po krizi dejavnosti, ki se glede na trenutne napovedi še ne bo v celoti končala v letošnjem letu, znova okrepile.

Zato Gorenje pozdravlja in podpira sprejetje zakona o delnem nadomestilu plače, ki je bil ta torek potrjen v parlamentu. Gre namreč za to, da bodo zaposleni, ki bodo vključeni v ta ukrep, še vedno v delovnem razmerju v Gorenju in bodo uživali vse pravice iz delovnega razmerja, po zaključku obdobja čakanja na delo, pa se bodo ponovno vključili v delovni proces. Da bodo tudi v času čakanja aktivni, v stiku s podjetjem in sodelavci ter z namenom povečanja njihove zaposljivosti bomo v Gorenju v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje zanje pripravili izobraževanja in usposabljanja za 20 % časa čakanja na delo.

Nadzorni svet je ukrepe ocenil kot ustrezne, primerne in učinkovite in podpira predstavljena prizadevanja uprave v smeri doseganja zastavljenih ciljev.