Intervju Rok Jenko

Oblikovalec je vse prej kot umetnik.

Pogovarjali smo se z Rokom Jenkom, mladim industrijskim oblikovalcem, ki je zaposlen v Design centru Gorenje. Pred štirimi leti je prevzel vodenje projekta oblikovanja nove generacije pralnih strojev in sušilnikov perila, kjer sta najprestižnejša aparata nove generacije z imenom Premium Touch, v začetku letošnjega leta dobila mednarodno oblikovalsko priznanje Red dot design award.

Že kot študent je za oblikovanje gospodinjskega pripomočka - noža, prejel svojo prvo nacionalno oblikovalsko priznanje, nagrado Bio, ki jo podeljuje Bienale industrijskega oblikovanja v Ljubljani. Opogumljen s priznanjem, je pred dobrimi desetimi leti, s skupino prijateljev študentov, ustanovil lastno oblikovalsko podjetje. Dve leti kasneje je z odmevnim projektom »Kuhinja v letu 2025«, zaključil študij z odliko. V obdobju šestih let, odkar je član odličnega oblikovalskega tima v Design centru Gorenje, je sodeloval pri mnogih večjih projektih oblikovanja Gorenjevih gospodinjskih aparatov. Poleg delovnih obveznostih se trenutno aktivno ukvarja še z magistrsko raziskavo iz področja managementa industrijskega oblikovanja.

Kako izgleda vodenje tako velikega projekta kot je oblikovanje nove generacije pralnih strojev in sušilnikov perila?

Celoten projekt, ki je v osnovi zastavljen veliko širše, je trajal skoraj tri leta, kjer sem bil kot oblikovalec neprestano prisoten. Projektna skupina, ki ji rečemo tudi razvojni tim, je bila sestavljena iz 15-ih različnih služb znotraj Gorenja in je v ožjem izboru strokovnjakov združevala, mislim, da trideset zaposlenih, ki so delovali kot vodje. V razvojni skupini sem deloval kot vodja oblikovanja in bil zadolžen za kreativno fazo, ki predstavlja oblikovalsko delo našega Design centra. Sodelovanje pri projektu temelji na povezovanju in koordiniranju različnih strok, kjer delo od začetka do konca poteka v več fazah. Najintenzivnejše obdobje oblikovanja, torej obdobje čistega kreativnega dela, je trajalo tri mesece. Nadaljnji trije meseci pa so potekali v usklajevanju izbrane ideje z razvojem in tehnologijo.

Kaj pomeni za vas kreativno delo?

Kreiranje oblikovalske rešitve je pogosto dolgotrajen miselni proces. Zaznamujejo ga tako dobri kot slabi trenutki, od krize do zmagovalnih rešitev, pri tem pa naredim na desetine skic. Včasih v enem dnevu uspem izdelati več fantastičnih rešitev, potem cel teden nič. Ko se zopet lotim pregledovanja fantastičnih rešitev, jih včasih zavržem, ker se mi zdijo neuporabne in se ponovno lotim iskanja novih. Kot oblikovalcu, se mi kreativni proces neprestano odvija in ne upošteva vpetosti v delovni čas; traja ves čas in ima tudi varovalno funkcijo samo nadzora, ko realno ovrednotim svoje delo in sem samemu sebi prvo rešeto. Tako svoje delo nosim s seboj tudi v prostem času, skratka cel dan.

Kako je potekalo kreiranje in izbor končne rešitve pri projektu nove generacije pralnih strojev in sušilnikov perila?

Po preteku treh mesecev čistega kreativnega dela in raziskave trga, smo v skupini ljudi predstavnikov znanega trikotnika - marketinga, razvoja in tehnologije - ki je deloval na način »concurrent engeniring-a«, to je sočasnega razvoja, naredili pred izbor petih rešitev. Kasneje so prišli na vrsto odločevalci, nekakšna vrhovna interna žirija. To je nadzorni svet projekta, ki je bil sestavljen iz osmih vodilnih strokovnjakov in menedžerjev iz Gorenja. Ti so z našo pomočjo izbrali tri finalne rešitve. Favorizirani sta bili dve, tretja pa je bila izbrana kot rezerva.

Vse tri predloge smo modelno izdelali v naravni velikosti, kajti šele tedaj je moč dejansko začutiti kakovost oblike in izbrali tretjo, rezervno varianto, ki mi jo je kot soavtorica pomagala izdelati Lidija Pritržnik. Zanimivo je, da tretja, rezervna rešitev, kot že ime pove, sploh ni veljala za favoritko. Pravzaprav smo se je bali, ker je bila drugačna, izzivalna. In nenazadnje prav zaradi te drugačnosti smo v njej videli potencial. In jo izbrali. Odločilna sta bila dva bistvena dejavnika, ki nas ločita od konkurence: visoka diferenciacija in prepoznavnost identitete polkrožnih oblik. 

Kdaj se v razvojni projekt vključite oblikovalci in obratno kdaj se v oblikovanje vključijo druge stroke?

Oblikovalec mora biti prisoten skozi celoten proces nastajanja izdelka, od slike do prodajne police. Sam kreativni proces oblikovanja je torej trajal tri mesece. Po šestih mesecih smo imeli pripravljen najožji izbor treh aparatov v naravni velikosti in potem se je bilo treba odločiti za enega samega, na katerem se bo delalo naprej. Ko smo izbrali zmagovalca smo prišli v fazo zamrznitve, se pravi od tukaj naprej ni več poti nazaj. Odločili smo se za to oblikovno podobo. Marsikdo tukaj pomisli, da smo v tej točki oblikovalci delo zaključili. Vendar smo v resnici šele na pol poti. Od tu naprej se začne detajliranje aparata. V naše delo se vključijo konstrukterji in tehnologi vzporedno. Da je bila ta izbrana oblika sploh realizirana v proizvodnji, smo morali oblikovalci dostikrat skupaj s konstrukterji reševati marsikatero izvedbeno težavo. Z naše strani seveda vse za ceno čim večje ohranitve idejne podobe. Kar nam je s skupnimi močmi odlično uspelo. Torej, naše delo se sploh ne zaključi pri oblikovni podobi, zato se vsakič znova razžalostim ko slišim izjavo, češ vi oblikovalci ste umetniki. To bi potrdil, če bi se zame delo končalo po šestih mesecih zamrznitve, ko je bila oblikovna rešitev izbrana. Zato se mi zdi pomembno, da poudarim celotno pot od kreativne ideje do končne izvedbe, ker oblikovalec je vse prej kot umetnik. Poznati mora vse funkcijske lastnosti aparata in kako se ga izdela oziroma kakšni so proizvodni postopki.

Kakšno je vaše osebno občutje ob tem, da je oblikovna podoba aparata Premium Touch prejela nagrado Red dot design award?

Sprva sploh nisem dojel. Ampak to zato, ker sem vedel koliko dela in sebe smo vsi skupaj vložili v ta projekt. In koliko energije smo porabili. Sploh nisem pričakoval nagrade, ker sem nekako v sebi nosil podzavestno željo, da bi jo in da si jo zaslužimo. In ta želja se je že zaradi same sebe zdela visokoleteča. Zato prvi trenutek sploh nisem doživel tistega evforičnega stanja, ampak zadoščenje, ki bi ga nekako razložil v tem smislu, da sem si tisti trenutek rekel, pa saj enkrat mora nekaj priti. In to je to. Dejansko priznanje pa sem v resnici dojel z nekim zamikom, sem potreboval neko obdobje, da sem ovrednotil v svoji glavi kaj to je. Celotna ekipa smo v resnici šele dobra dva tedna po obvestilu, nazdravili s šampanjcem. Ko smo pa nazdravili je ta pozitivna energija zanihala, kajti kot Design center smo dobili mednarodno strokovno potrditev, da se uvrščamo med vrhunske oblikovalce. Nenazadnje smo se projekta lotili s ciljem, da bo izdelek zaznamoval Gorenje v smislu strategije, ki smo si jo postavili, to je da postanemo priznano oblikovno misleče podjetje, ki pa se hkrati zaveda, da je popolni uspeh izdelka na trgu tudi dobra prodaja.

Kaj pomeni prejemanje strokovnih nagrad za prihodnost oblikovanja v Gorenju?

Ko so se pred leti v Gorenju odločili, da bodo vso svojo energijo v Design centru usmerili v to, da postanemo priznano oblikovno misleče in gnano podjetje, so na tekmovanje za Red dot prijavili pralni stroj Simple&logical, ki takrat ni bil nagrajen. Ampak, kljub temu je bil prelomen. Opazili in dobro ocenili so ga namreč naši kupci. Čeprav je svoj življenjski cikel danes že zaključil mislim, da ga še vedno veliko ljudi prepozna. Ljudje so ga sprejeli pozitivno, so ga opazili, predvsem njegovo obliko, in se dostikrat zaradi njega odločili za nakup naše blagovne znamke. Ker smo »design-driven company« se bomo v vsakem primeru še trudili in potrjevali s strokovnimi nagradami. In tu se mi zdi pomemben ta zvezdniški karakter, ko lahko navedeš strokovne reference. Zato bomo naše proizvode še prijavljali. In kot člani kluba najboljših, popolnoma samozavestno čutili, da smo priznano oblikovalsko gnano podjetje. Pa da ne bi izgledalo, da se želimo samo hvaliti, skromnost je tudi dostikrat nagrajena. Ampak, če kupcem razlagaš, da si tehnološko in oblikovno med najboljšimi in to tudi potrdiš, kupec ne bo rekel, to pa ni res. Pomembno je, da naši kupci tudi skozi prizmo strokovnih priznanj dojamejo, da smo res dobri.

Kako dojemate osveščenost potrošnikov na splošno?

Kupci so vse bolj zahtevni, vse večjo pozornost dajejo emocijam. Ker je trg tako zasičen in imajo kupci ogromno izbiro, jim moramo seveda ponuditi nekaj več. To pomeni, da jih nagovarjamo še z nekimi drugimi lastnostmi, ki niso zgolj funkcijske. Funkcijske lastnosti so namreč samoumevne, to da aparat dela, je jasno da dela, to da je kvaliteten, je tudi pričakovano. Vendar moramo v vrsti konkurenčnih aparatov sebe dvigniti nad povprečje. To lahko naredimo z emocijami, ki so najbližje vizualnim podatkom. Vizualni podatek pa manipuliraš z oblikovno podobo. To je za mene osnovna razlaga zakaj je oblikovanje pomembno.

Vizualen podatek je lahko barva, oblika, linija in površina. In tu lahko direktno vplivamo na emocije in tu pride v ospredje delo oblikovalca. Drugače so pa emocije skrite še v ergonomiji, v zvoku, v vonju in v vse te sfere kot oblikovalci zavestno posegamo. Rezultat je, da potrošniku hkrati zadovoljimo osnovne potrebe, to je da aparati opravijo neko delo namesto njega in pa želje, da se obkrožajo z lepimi in cenjenimi stvarmi. Pri tem pa ne govorim o dobrem oblikovanju, temveč o inovativnem oblikovanju, kjer samo oblikovanje pokriva le del v celotni sliki stroke.

Ali mislite, da bomo ljudje v prihodnosti kupovali gospodinjske aparate, zaradi teh oblikovno dodanih vrednosti, za obdobje petih let? Ga zamenjali kljub temu, da bo naš stari aparat še vedno odlično deloval?

Ne da se bo to zgodilo, to se že dogaja. Zaznavanje ljudi se je že spremenilo in se še spreminja. Žal je to zato, ker je to ena od lastnosti potrošniškega sveta. Saj nam kot proizvajalcu in trgovcu je v interesu, da prodamo čim več, ampak nismo mi tisti, ki se odločimo za nakup, temveč  potrošnik sam. Potrošniki in pa pritisk trga ter konkurence so tisti, ki nas silijo, da delamo proizvode po meri uporabnikov. Tehnološko napredne in modernega izgleda. Kar je čisto logično. Danes je pač velik poudarek na trendih. To je najprej naredila moda in tekstilna industrija, da enostavno kupujemo in nosimo oblačila za eno sezono. Ampak dejstvo je, da ljudje aparate vedno pogosteje menjujejo, ker želijo imeti moderno opremo. Tu pa spet pridejo na plan trendi novega načina urejanja bivališč. Kuhinja  kot prostor je danes vse večkrat združena v dnevno sobo. Zato je pomembno, da je gospodinjski aparat lep. Danes niti pomislimo ne, da bi uporabljali nek gospodinjski aparat 25 let, kot naše babice, ker potem bi izpadel kot tradicionalist, kot nemoderen človek ki ne obvlada trendov. In zato, ker želimo imeti lepe stvari se z njimi obkrožamo in jih lepe tudi naredimo.