Intervju Janez Smerdelj

Prof. Janez Smerdelj je diplomiral leta 1971 na Oddelku za industrijsko oblikovanje Clevelandskega inštituta umetnosti, Ohio, ZDA. Po diplomi je ostal v Clevelandu in bil do leta 1973 zaposlen v podjetju Diebold, nakar se je vrnil v Slovenijo in se zaposlil v podjetju Iskra. Po štirih letih je leta 1977 sprejel ponudbo, da se pridruži oblikovalcem v Design centru Gorenje, kjer je začel kot vodja Oddelka za industrijsko in prostorsko oblikovanje. Leta 1989 je postal pomočnik predsednika koncerna Gorenje za področje oblikovanja, dve let kasneje pa strokovni vodja Design centra Gorenje. Poleg zaposlitve v Gorenju redno predava tudi študentom Akademije za likovno umetnost na Oddelku za oblikovanje, kjer je leta 1997 sprejel naziv docenta. Za svoje delo na področju oblikovanja je prejel že veliko priznanj in nagrad.

Seveda predstavlja izziv! Preprosto zato, ker neprestano poslušamo – in govorimo, kako je proizvodnja bele tehnike zrela panoga, kjer ni velikih tehnoloških in inovacijskih prebojev. Mi to dejstvo izzivamo v vseh razvojnih korakih novega izdelka. Nenehno iščemo in tudi uresničujemo izboljšave v tehnološkem smislu, v smislu funkcionalnosti in pa v smislu vrhunskega oblikovanja kot vidne razlikovalne prednosti pred konkurenco. Sicer pa danes ne moreš oblikovati kar tako na pamet, ker se ti nekaj zdi kako bi moralo izgledati. Oblikovalci v Gorenju smo vedno delovali projektno in premišljeno. In da vam pravzaprav odgovorim na prvo vprašanje, oblikovanje gospodinjskih aparatov je zelo pomembno. Kajti postaviti se moraš v vlogo uporabnika, ki bo tvoj aparat uporabljal vsakodnevno in ugotoviti kako rutinska dela napraviti enostavnejša, hitrejša in prijetnejša. Dejstvo je, kot sami opažate, da so si današnji izdelki na trgu bele tehnike cenovno in tehnično vse bolj podobni, zato je oblikovanje pomembno kot prepoznaven razlikovalen dejavnik, ki nas že na prvi pogled loči od konkurence.

Poglejte, Design center Gorenje je prostor s tradicijo odličnosti. Kar pomeni, da je oblikovanje tisto delovno področje, ki je vključeno v projektno delo od prvega dneva dalje. To dosegamo z vizijo, s timskim delom in predvsem z odličnimi ljudmi. Zelo radi rečemo, da so naši aparati milijonski ambasadorji odličnosti – po celem svetu! – za katerimi stojijo odlični ljudje, strokovnjaki iz vseh delovnih področjih. In poglejte, tradicija odličnosti pomeni, da že štirideset let zaposlujemo odlične oblikovalce. Smo »design-minded company«, ki ima strateško začrtano politiko razvoja in poslovanja na področju oblikovanja. Pred dobrim desetletjem smo si zastavili cilj, ki smo ga dobesedno zapisali v našo poslovno strategijo, in sicer, da ne bomo igrali vloge sledilca, temveč bomo povsem samosvoji in inovativni oblikovalci. Ker želimo biti opazni in prepoznavni smo se zavestno odločili za drznejše oblikovanje, ki v poplavi bele tehnike izstopa od konkurence. Kar se pa tiče delovnega procesa oblikovanja, smo v izdelavo novega izdelka vpeti od začetka do končnega uvajanja izdelka na trg. Načrtovanje novega aparata je projektno, v delovni skupini se združimo strokovnjaki iz različnih strok, skupaj oblikujemo rešitve in sproti rešujemo težave.

V Gorenju smo zelo zgodaj zaznali pomen oblikovanja in ga vključili v poslovni proces. Leta 1963 beležimo prihod prvega oblikovalca. To je bil Marjan Dvorak. Potrebo po dobrem oblikovanju je takrat narekoval prehod iz licenčne proizvodnje na razvoj lastnih aparatov in pa usmeritev na zahtevna evropska tržišča. Leta 1971 pa je prišel v Gorenje profesor Ciril Cesar, ki je osnoval današnji Design center Gorenje. K nam je prišel iz znane oblikovalske šole Hochschule Fürgestaltung v Ulmu, ki je veljala za naslednico slovitega Bauhausa in začrtal oblikovalsko vizijo centra z ma-de-ko sistemom, kar pomeni marketing-design-konstrukcija. Iz teh temeljev smo zrasli v profesionalen center, v katerem je danes zaposlena odlična ekipa  oblikovalcev. Kot posebnost lahko omenim, da je Cesar, ko je ustanovil Design center rekel, da to ni dovolj za nas in je zelo ambiciozno zastavil, da bi ga do leta 1980 nadgradili v inštitut. Vendar ga nismo, to pa zaradi sanacije Gorenja in gospodarske krize, ki je zaznamovala osemdesta leta.

Pomemben je predvsem zato, ker smo sebi in konkurenci dokazali, da znamo razviti in izdelati inovativen proizvod naprednih tehničnih lastnosti, z ergonomskim upravljanjem in prepoznavnim videzom. Oblikovalsko vizijo nismo gradili le na preizkušenem izročilu, da forma sledi funkciji, ampak tudi sodobni potrebi, da oblika sledi emocijam. Ker poglejte, danes se življenjski stili spreminjajo hitreje kot nekoč. Spreminja se obnašanje ljudi, Evropa se stara, mlajši odlagajo družino v trideseta leta, pomen kariere je vedno bolj prioriteten. Vse to se odraža v spremenjenem prostorskem razporejanju naših bivalnih prostorov in sami kulturi bivanja. Kuhinje postajajo odprt in povezan bivalni prostor, integriran v dnevne prostore, kjer se družina zbira in druži. Spreminjajo se tudi naše prehranjevalne navade. Vse te spremembe vplivajo na razvoj in oblikovanje aparatov, saj želimo, da nam olajšajo vsakodnevna rutinska opravila in olepšajo življenje. Ti so vedno bolj vidni in njihova oblikovna podoba nam lepša življenje. Pomembno je, da mi kot proizvajalec te spremembe zaznavamo in na njih odreagiramo pravočasno.

Najprej moramo ločiti nacionalne in mednarodne nagrade. Večina razvitih držav ima svoje nacionalne nagrade, ki so lahko zelo raznovrstne. Slovenija se ponaša z mednarodnim Bienalom industrijskega oblikovanja, ki s svojo 40 letno tradicijo postaja ena najstarejših oblikovalskih manifestacij v Evropi. Marsikje na svetu so organizatorji tudi medijske hiše. V Sloveniji je tak primer nagrada Dida, Delo industrial design award, ki jo podeljuje časopisno podjetje Delo. Potem so tu druge znane nacionalne nagrade kot je na primer Comapsso d'oro v Italiji. Sledi jim kategorija mednarodnih nagrad, kamor se lahko prijavijo udeleženci iz različnih držav, ne glede na poreklo. Nemčija ima dve uveljavljeni mednarodni nagradi, ena je IF, International Forum Design, ki jo organizirajo in izvedejo v okviru Hannoverskega sejma. Druga pa je Red dot, ki jo podeljuje Design Centrum Nordrhein Westfalen iz Essna. Red dot nagrada je uveljavljena na eni strani zaradi 50 letne tradicije in na drugi zaradi izjemno visokih strokovnih kriterijev. Vse prijavljene proizvode razvrstijo v smiselne kategorije, vsaka kategorija pa ima svojo žirijo, ki je sestavljena iz samih vrhunskih imen iz področja oblikovanja, ki pridejo sem žirirat iz celega sveta. S tem, ko so si pridobili najbolj zveneča imena, to se pravi vrhunske profesionalce s področja oblikovanja, ki imajo prepoznaven renome v svetu, so odpravili vsak sum pristranskosti. In ravno zaradi verodostojnosti žirije, z izjemno dobrimi strokovnjaki ima podelitev nagrade nekemu proizvodu oziroma podjetju toliko večjo težo. Obstaja pa še ena mednarodna selekcija, ki jo izvaja ameriška oblikovalska revija ID, Inernational Industrial design magazine iz New Yorka, kjer pa žiriranje poteka na osnovi fotografij ali računalniških vizualizacij.

Premoremo nekaj uveljavljenih imen, od staroste arhitekta Kralja avtorja zložljivega stola Rex, Davorina Savnika, ki je oral ledino v Iskri, do profesorja Saše Mächtiga, ki je zaznamoval 60 leta s cestno opremo in on je, kot priznan oblikovalec že sodeloval v žiriji za Red dot. V novejšem obdobju pa se že uveljavljajo tudi mlajši oblikovalci.

Zame osebno je uspešen dizajn verificiran na dveh nivojih. Eno je čisti strokovni nivo - kar predstavljajo oblikovalske nagrade. To je potrditev strokovnega dela. Druga verifikacija je pa neposredni sprejem oziroma odziv pri končnemu uporabniku, ki je enako pomemben, saj proizvodov ne oblikujemo za muzeje, ampak za vsakdanjo rabo.

Tudi za Gorenje to pomeni več nivojev potrjevanja. Eno je, da se gibljemo v krogu tistih vodilnih proizvajalcev bele tehnike, ki so že dobili to nagrado. Drugo se mi zdi interna spodbuda za nas same, k še boljšemu delu. Da si postavljamo še višje cilje v smislu stroke in odličnosti oblikovanja. Naslednji nivo pa je, da s to nagrado potrjujemo začrtano orientacijo delovanja, kjer pravimo, ne samo, da je Gorenje »design-minded company«, oblikovalsko osveščeno podjetje, ampak tudi »design-driven company«, oziroma oblikovalsko gnano podjetje. Razlika je v tem, da je oblikovanje tisti segment poslovne odličnosti, ki se ga zavestno lotevamo in ne, da je samo nujni segment razvojnega procesa.

Mislim, da smo na začetku neke poti, ki jo zaznamuje pojem odličnosti. V svetovnem polju oblikovanja smo v fazi izjemnega napredovanja, ampak pred nami je še zahtevna pot naprej, kajti danes se vsi zavedajo pomena oblikovanja. Jaz sam trdim, da oblikovanje samo po sebi še ne zagotavlja uspeha na trgu. Marsikdo razmišlja takole: najamem oblikovalca in »Ouau ,  smashing success!« Sploh ni res! Oblikovanje je le vstopnica, da stopiš na startno črto tržne tekme, da dobiš priložnost za tekmovanje. K zmagi pa vodi kakovost, tehnična odličnost, inovacije, primerna cena in tržno komuniciranje, vse nadgrajeno z oblikovalsko odličnostjo. Z lahkoto rečem, da zna dober inženir sam razviti  pralni stroj, ki bi odlično pral, brez sodelovanja oblikovalca. Oblikovanje torej predstavlja dodano vrednost izdelka, ko skuša zadovoljiti potrošnikove potrebe in želje. Kajti, ko govorimo o oblikovanju v resnici govorimo o emocijah.

Dejansko je prvi pogled na aparat, ki stoji v trgovini, tisti prvi, pravi stik s potrošnikom. Ob morebitnem nakupu pa nenehno v času življenjske dobe izdelka. Saj potrošnik bo že zdavnaj zavrgel prospekt, že davno bo pozabil vse druge komunikacijske elemente. Gospodinjske aparate pa uporabljamo skorajda vsak dan, v takšni ali drugačni obliki in pri njegovi uporabi je potrošnik v stiku z njim, kot z blagovno znamko. To se pravi, če daje proizvod pozitivne vibracije in pozitivno izkušnjo, potem lahko računamo, da bo uporabnik pri ponovnem nakupu vsaj pomislil ali bo ostal zvest naši blagovni znamki ali ne.

Ja, mi zavestno peljemo to začrtano pot, ki se vidno obrestuje. Glejte, potrditev odličnega oblikovanja z nagrado Red dot ni prva tovrstna potrditev. Pohvalimo se lahko že z vrsto različnih oblikovalskih nagrad. Na mednarodnih Bienalih industrijskega oblikovanja v Ljubljani so nas mednarodne žirije nagradile z ICOGRADA Excellence Award, ICSID Excellence Award, prejeli pa smo tudi Delovo nagrado Dida. Posebej pa bi rad poudaril, da prejete nagrade niso priznanje le oblikovalcem v Design centru, ampak odsevajo prizadevanja po odličnosti proizvodov številnih strokovnjakov v Gorenju. In ta odličnost proizvodov mora biti na nenehni preizkušnji, tako pri stroki, kot na trgu pri potrošnikih.